Inkubator, nujno potrebno orodje za reševanje prezgodaj rojenih otrok, simbolizira neomajno predanost varovanju in ohranjanju vsakega človeškega življenja, celo tistega, ki mora šele pridobiti temeljno biološko samozadostnost. S tem ko inkubatorji natančno uravnavajo temperaturo, vlažnost, raven kisika in minimalizirajo zunanje dražljaje, pomembno prispevajo k preživetju in zdravemu razvoju prezgodaj rojenih otrok z nizko porodno težo, saj učinkovito poustvarijo razmere v maternici.

Toda projekt bo skušal osvetliti še druge narative, ki se prepletajo okoli inkubatorja in njegove vloge v krhkem ravnotežju med življenjem, tehnologijo in sočutjem; zaobjel bo tako intimno perspektivo kot politično kritiko. Oliver Frljić se bo dotaknil globoko osebnega doživetja – prezgodnjega rojstva svoje sestre, ob katerem je življenje izgubil njen brat dvojček. Gledališka raziskava se bo hkrati ozrla v preteklost, k razvoju inkubatorjev, in po drugi strani zarezala v najbolj surovo sedanjost vojne v Gazi. Presunljive podobe inkubatorjev brez napajanja v bolnišnici Al Šifa in novorojenke_ci, nagnetene_i skupaj, da bi jim bilo topleje, kličejo k razmisleku o omejitvah človekove empatije.