Roman Ljubimki avstrijske nobelovke Elfriede Jelinek v središče postavlja mladi ženski, Paulo in Brigitte. Obe sanjata o tem, da bi izbolj­šali svoj socialni položaj, edi­no pot za to pa vidita v lju­bezni z moškim. Avtorica se vsebinsko sicer navezuje na »ženske romane«, vendar se vseskozi spopada z družbe­nimi normami in tako v jezi­ku kakor v načinu naracije z duhovito ironijo ustvari pre­mišljeno distanco.

Nina Ramšak Mar­ković s sodelavkami_ci se je osredotočila na idejo ro­mantične ljubezni kot ene­ga izmed ključnih pogojev za reprodukcijo sveta, v ka­terem živimo. In na nasilje – tako tisto telesno, intimno, kakor tudi ono strukturno, družbeno –, ki se ne razkri­je kot nekaj, kar bi v ideal­ni meščanski družbi lahko odpravile_i kot napako, tem­več kot nujna druga stran romantične ljubezni. Kot v naši buržoazni družbenosti njena vedno navzoča zna­čilnost, kot njena senca.