Alexander Payne dvajset let po Stranpoteh znova združi moči z igralcem Paulom Giamattijem, da bi nam povedal toplo in duhovito zgodbo o iskanju družine, varljivosti prvih vtisov ter tihih, vsakdanjih junaštvih, ki spreminjajo življenja. Nova Anglija, 1970. Paul Hunham, zlovoljni in vsesplošno osovraženi profesor antične zgodovine, je med božičnimi počitnicami prisiljen ostati v kampusu, da bi nadzoroval dijake, ki za praznike ne gredo domov.

nagrade

nagrada National Board of Review za najboljši izvirni scenarij, najboljšega igralca, najboljšo stransko igralko in enega najboljših filmov leta; nagrada AFI za najboljši film leta; zlata globusa za najboljšega igralca in stransko igralko v muzikalu ali komediji

iz prve roke

»Sem velik ljubitelj kinematografije sedemdesetih let. Hotel sem posneti film, ki bi se približal mojemu občutku, ko gledam dober film iz zgodnjih sedemdesetih. /…/ To so bile dobro napisane, človeške, zanimive, večplastne, vznemirjujoče zgodbe – in če so imele sentimentalen učinek, je bil ta zaslužen, ne vsiljen. /…/ V nekem smislu se že vso svojo kariero trudim snemati filme iz sedemdesetih let, tokrat pa sem hotel narediti korak naprej in ustvariti iluzijo, da je bil film dejansko posnet takrat. /…/ Ogledali smo si Ashbyjeve filme Poslednja naloga, The Landlord, Harold in Maude ter Bogdanovichev Papirnati mesec; da bi začutili njihov ritem, pozornost do podrobnosti, teksturo fotografije in scenografijo. /…/ [S Paulom Giamattijem] imava podobno senzibilnost in se instinktivno strinjava, kakšen film snemava. To sem začutil že pred dvajsetimi leti pri Stranpoteh in to sem začutil tudi tokrat. Zame kot režiserja je popoln nosilec tona. Komične prizore zna odigrati na dramatičen način, dramatične pa z močnim komičnim nabojem. In če bi filme snemal dovolj hitro, da bi lahko imel igralca, ki bi bil moj alter ego, bi bil to on.« – Alexander Payne

Alexander Payne se je rodil leta 1961 v Nebraski kot potomec grških priseljencev. Po študiju zgodovine in španske literature na Univerzi Stanford je magistriral iz filmske režije na univerzi UCLA. Leta 1996 je posnel svoj prvi celovečerec, provokativni prispevek k ameriški debati o splavu Državljanka Ruth (Citizen Ruth), tri leta pozneje pa Volitve (Election, 1999), srednješolsko politično satiro, prirejeno po istoimenskem romanu Toma Perrotte. Film je navdušil kritike, režiserju pa prinesel sloves enega najbolj pronicljivih satirikov v sodobnem filmu. Leta 2002 je bila v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu premierno predvajana njegova komična drama po romanu Louisa Begleyja Gospod Schmidt (About Schmidt), kasneje nagrajena z zlatim globusom za najboljši scenarij. Oba Paynova naslednja filma, Stranpota (Sideways, 2004) in Potomci (The Descendants, 2011), sta prejela oskarja za najboljši prirejeni scenarij ter poleg drugih tudi nominaciji za najboljši film in najboljšega režiserja. Sledil je film Nebraska (2013), ki je Bruceu Dernu prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu, nominiran pa je bil za šest oskarjev, tudi za najboljši film. Pri nas smo si nazadnje lahko ogledali Krčenje (Downsizing, 2017) z Mattom Damonom v glavni vlogi. Bartonova akademija je režiserjev osmi celovečerec in po Stranpoteh njegov drugi film s Paulom Giamattijem.