Vrneš se na podeželje. Vrneš se, da bi oznanjala svoj evangelij: umetnost. Z ognjem in mečem, če bo treba. Emancipiraš, feminiziraš, depatriarhaliziraš in izobražuješ ženske, lačne sodobnega performansa. Vključiš jih v umetniško prakso, ustvariš skupnost, se soočiš z vozliščem njihovih načel in potem ... Potem tvojo skupnost pretrese dogodek, ki ga ne prebavi nobena umetniška praksa. Dogodek, za katerega iščeš besede, iščeš način, kako bi se z njim soočila. Ampak obstaja zgolj kot izbris, smrt, neobstoj. Lotiš se dela. Sposodiš si dron, najameš bager, vzameš kamero, prineseš lopate, najdeš kline, kupiš plezalni pas, narediš lutko, pripraviš teren. Pokličeš zaveznice, sosede, sorodnice, dijakinje. Oblečete si hlače. V roke vzamete lopate. Postavite se pred hiše. Dvignete napise. Zavzamete položaje. Zavihtite zastavo. To je to, kar je pred vami. Dekolonizacija podeželja.

Predstavi sledi Zbor za publiko.

Avtorice in nastopajoče: Barbara Kukovec, Katarina Stegnar, Urška Brodar
Kostumografija: Olja Grubić;
Scenografija: Meta Grgurevič
Vdeo: Vid Hajnšek
Foto: Andrej Firm
Glasba: Jure Vlahovič
Oblikovanje svetlobe in vodenje luči: Borut Bučinel
Tonski mojster: Marjan Sajovic
Video tehnik: Peter Ban
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, Mesto žensk
V sodelovanju: Zavod Rizoma Čermožiše, zavod Bunker in Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana
Podpora: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana