V tem trenutku se zdi, kot da se svet ruši pod nami. Red, kot ga poznamo, razpada. Pred nami se odpira obdobje negotovosti – sprememb, katerih izid si težko predstavljamo kot srečen konec.

Naša sedanjost ni »zlata doba«. Prejšnji časi – ne tako oddaljeni – se zdijo bolj stabilni, bolj varni, srečnejši. Vendar za koga?

Kot pišeta David Graeber in David Wengrow:
“Egalitarna mesta, celo regionalne konfederacije, so v zgodovini precej pogosti – egalitarne družine ali gospodinjstva pa ne.”

Najbolj boleče izgube svoboščin so se zgodile na mikroravneh – v odnosih mes spoloma, starostnimi skupinami in vlogami znotraj gospodinjstev. Prav tam, kjer vlada intimnost, se pogosto skrivajo najgloblje oblike strukturnega nasilja. Ali lahko naši potomci sploh še razmišljajo o utopičnem svetu miru in sprejemanja?

Vsaka generacija uniči stari svet in ustvari novega. Bo ta boljši? Demokracija je zahtevna, naporna stvar. Biološko smo nagnjeni k preprostim rešitvam, evolucijsko pa smo bližje totalitarizmu. Lažje je slediti kot voditi. Lažje je uničevati kot graditi. Vsaka generacija ima svoje genije, izumitelje_ce, inovatorje_ice, ustvarjalce_ke, upornike_ce in borce_ke – tiste, ki svet potiskajo naprej in ga spreminjajo v boljši, varnejši kraj za življenje. In potem je vsaka generacija izbrisana. Reciklirana. Imamo veliko moč – in s tem tudi veliko odgovornost. Od nas je odvisno, kako jo bomo uporabili. Odločiti se moramo, po kakšnem receptu bomo zgradili nov svet. Svet, ki bo vsem »v slast«.

Olja Grubić (1990, Pulj) je leta 2014 je diplomirala na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani, smer konceptualizacija prostora. Svoje delo je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini. Bila je prejemnica sredstev Kulturnega evra pri Kinu Šiška. Njeno delo je vključeno v zbirko Moderne galerije Ljubljana Arteast 2000+. Med letoma 2016 in 2021 je vodila skupino Kabaret Tiffany. Leta 2020 je postala članica umetniškega sveta Vie Negative. V svojem umetniškem delovanju se loteva tematik, ki odsevajo prvinskost življenja, v svojih projektih pa osnovne življenjske funkcije, potrebe in nagone spaja v vizualne podobe in na prvi pogled enostavne fizične akcije, ki v vztrajanju v času oblikujejo širok spekter občutij in socialnega stanja družbe. Ukvarja se s performansom, kabaretom, instalacijami, risanjem, scenografijo in kostumografijo. Živi in dela v Ljubljani.

Avtorica koncepta in izvajalka: Olja Grubić
Soavtorice in izvajalke: Anita Wach, Nina Goropečnik
Fotografija: Marcandrea
PR: Urška Comino (Maska), Tina Malenšek, Paulina Pia Rogač (Gledališče Glej)
Producentka: Lučka Neža Peterlin
Tehnično vodstvo: Grega Mohorčič
Produkcija: Maska Ljubljana, Via Negativa
Koproducent s prostorom: Gledališče Glej
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana