"Enačaj oblačilo = koreograf, ki ga DISKOlektiv izreče ob uglaševanju, sociologiji materialne kulture ni tuj. Poštirkane uniforme in korzeti denimo določajo držo nosilca_ke ... Da je oblačilo koreograf, pa ne pomeni, da se v Drugih kožah slečemo do golega, da bi se osvobodili koreografskega diktata oblačil ...

Druge kože se ne izmikajo koreografiji na vse pretege, temveč jo odpirajo novim zrenjem. Vprašajo nas, kako ozavestimo te dejavnike in jih uporabimo kot koreografski input.

Ker je ples = obleka, Druge kože postanejo modna revija oblek (plesov), ki se sprehodijo po modni brvi (dvorani Stare mestne elektrarne).

A dotik = oder, saj poudarek ni na gledanju, temveč taktilnosti.

Četudi je raziskovanje giba, ki ga ob uglaševanju izvaja (DIS)KOlektiv plesalk_cev, vizualno atraktivno za zunanjega opazovalca, zaklad leži v sodelovanju. Če se tudi same_i potopimo v taktilno in na vse pretege poskušamo odmisliti vizualno, nam v ušesih nenadoma zaigra škripet starega parketa. Morda se nam naježi koža, ko se naša laket nepričakovano sreča z mečem članice_a (DIS)KOlektiva.",

iz refleksije Metoda Zupana "Odpiranje taktilnih odrov" na portalu Neodvisnih o Drugih kožah https://www.neodvisni.art/refleksija/2023/10/odpiranje-taktilnih-odrov/

Kolofon:
Koreografija: Oblačila
Oblikovanje oblačil, uprizarjanje, sokoreografija, scenografija, kostumografija, oblikovanje luči, zvok in kar je še tega, v sodelovanju z gosti DISKOlektiva, ki bodo naknadno najavljeni
Produkcija: idto.upri.se
DIS-KO-produkcija: Svet in Principlay
S podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana
V sodelovanju z zavodom Bunker (Ljubljana), društvom Škuc (Ljubljana), društvom Krog (Celje), Kulturnim centrom Q (Ljubljana), Rareco (Albanella), L’Ex Asilo Filangieri (Neapelj) in P.A.R.C. - Performing Arts Research Centre (Firence)

Foto: Marijo Županov