Za oder priredila: Katarina Morano in Žiga Divjak

Režiser: Žiga Divjak

Igrajo: Iztok Drabik Jug k.g., Vesna Jevnikar, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar/Živa Selan, Aljoša Ternovšek

O uprizoritvi

"Bodi svetilka, če ti je težko biti človek!''

"Julij 2019 je bil najbolj vroč mesec v zabeleženi človeški zgodovini, morje se dviga z rekordno hitrostjo, živalske vrste izumirajo hitreje kot dihamo, 26 ljudi ima več premoženja kot pol zemljanov skupaj, trumpi pa buhtijo in se množijo, množijo, svobode odtekajo, pravice padajo, ljudje pa obupujejo. V časih, ko se prihodnost zdi negotova, meglena prikazen, je morda treba pred korakom naprej narediti korak nazaj.

Projekt Kosovel jemlje za svojo osnovo pronicljiv mladostniški uvid Srečka Kosovela, njegov temačen, a natančen prerez časa, ki ga je živel, in njegovo neverjetno vero v prihodnost, njegov zagon, njegov ogenj, njegovo prepričanje, da bo iz pepela destrukcije vzšlo nekaj lepega. Nova Evropa. Če se nam zdi, da Kosovelova dela še vedno aktualno opisujejo občutek predapokaliptičnosti, ki je lasten tudi našemu času (v časopisih dnevno prebiramo, da Evropa umira) – zakaj potem ne zmoremo poguma in volje, da bi si predstavljali čudovitega feliksa, ki vzleti s pogorišča naše vsakdanjosti? Zakaj ne zmoremo njegove vere v prihodnost? Kljub temu da je apokalipsa neprestano prisotna v naših mikrokozmosih, se še vedno raje oklepamo tega, kar poznamo, tudi če nas onesrečuje, kot da bi se prepustili destrukciji.

Projekt Kosovel ne bo temeljil na biografiji pomembnega človeka, avtorji tudi ne bodo rekonstruirali umetniškega obdobja, v katerem je ustvarjal. Vzpostavljen naj bi bil dialog z nekim žarom, ki je zapečaten v vsakem njegovem delu. Gre za naš čas, za našo sodobnost, ki poskuša prek Kosovela pogledati nase zunaj omejitev našega časa, gre za prepričanje, da še ni prepozno, da mislimo Novo Evropo ... Ko modrost odpove, nas morda lahko reši le še mladostniška zagnanost." (Žiga Divjak)

"Zaradi preproste mizanscene – igralci-svetilke stojijo v ravni vrsti pred platnom, na katerem se predvajajo nočne podobe zimskega Krasa – Kosovelove besede po dvorani zadonijo še mogočneje, zarežejo globoko v srce in dušo." (Lara Paukovič, Mladina, 11. junija 2021)