Vsak od sedmih otrok Vidkove družine premore le eno oblačilo – srajčko – in ko jo preraste, jo dobi naslednji, mlajši otrok. Ubogi Videk je najmlajši v družini, zato vedno dobi srajčice, ki so najbolj ponošene. Ko Vidku srajčica od ponošenosti že pade z ramen, se v naravi, ki ga obdaja, zgodi čudež. Na pomoč mu priskočijo živali in rastline, ki mu s skupnimi močmi sešijejo mehko belo srajčico, kakršne še ni imel, in Vidku, pa tudi nam, na tankočuten način pokažejo, da se dobro vselej z dobrim vrača.

Uprizoritev, ki poudarja solidarnost ter humani odnos do živali in narave sploh, odlikujejo bogata scenografija in kostumi ter odlična glasba Mirka Vuksanovića.

Gostuje Prešernovo gledališče Kranj.