Predstava Soap opera je dogodek, ki meji na nemogoče, saj je scenografija v celoti sestavljena in izdelana iz treh kapljic vode. Ujete med dve opni površinsko aktivnih snovi, jih lažje prepoznamo kot milne stene, katerih podob smo se naužili v otroštvu, ko smo z zanosom pihali in pokali mehurčke. A milne stene nam lahko s pomočjo prave osvetlitve tudi gradijo svetove in prostore, katere si lahko predstavljamo le v sanjah, saj te stene nikoli ne mirujejo, vedno znova se vzpostavljajo in pokajo, ko pa jih pustimo, da obstajajo, pa se mešajoč spekter bele svetlobe nikoli ne ustavi.

Za Soap Opero predstava uporabi roman Idiot Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Idiot je namreč roman, ki ga je Dostojevski pisal v podlistkih, in je nastajal sorodno današnjim televizijskim “žajfnicam”: vsak teden je bil objavljen delček romana, ki je vključeval tako klasične napete situacije človeških odnosov kot ljubezenske zdrahe navadnega ruskega ljudstva in njegovega plemstva.

Prvi del, ki bo predstavljen decembra, bo preizkušal milne stene kot scenografski element in njihov vpliv na gledalca. Ukvarjali se bomo s tem, kako dolgo lahko scenografija igra sama za sebe in z refleksijo vloge gledalca ozavestili še drugi aspekt gledanja, ki je v gledališču pogosto samoumeven. Koliko je v resnici potrebna četrta stena? Kje se dramska predstava začne in konča, če so vizualni elementi tako vpadljivi?

Kolofon:

Režija: Marko Čeh
Scenografija: Anja Kozlan, Alja Mišigoj
Glasba: Gašper Torkar
Programiranje in tehnična podpora: Luka Frelih
Tehnologija milne stene: Marko Turkuš, Marko Vivoda, Katja Pahor, Marko Čeh
Igra: Anže Zevnik
Vodja tehnike: Grega Mohorčič
Tehnična podpora: Brina Ivanetič, Žan Rantaša, Klemen Švikart
Izvršna produkcija: Anja Pirnat, Nastja Miheljak
Produkcija: Gledališče Glej
Podpora: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana