ČET, 4. 6. ob 19.00
Vodnik po humanistiki
𝗢𝗱𝗹𝗼ž𝗶𝘁𝗶 𝗱𝗲𝗹𝗼

Vodnik po humanistiki je redni ciklus petih predavanj in razprav na izbrano krovno temo, ki jo obravnavamo in premišljujemo z več vidikov. Pripravljamo jih v tesnem sodelovanju Vodnikove domačije in Založbe /*cf.
Krovna tema letošnjega petega letnika Vodnika po humanistiki je sežeta v vzkliku: »Na delo!«
Med februarjem in junijem 2026 gostujoči poznavalci, teoretiki in raziskovalci z različnih področij humanistike in družboslovja predavajo v knjigarni Pri kamniti mizi in razpravljajo o(b) izbranih knjigah Založbe /*cf.
Naš vodnik po Vodniku po humanistiki je 𝗠𝗶𝗵𝗮 𝗕𝗹𝗮ž𝗶č.

V sklepnem junijskem terminu bo raziskovalec, urednik in avtor spremne besede 𝗕𝗹𝗮ž 𝗣. 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹 spregovoril o knjigi Davida Graeberja 𝘉𝘶𝘭š𝘪𝘩𝘵𝘪 (prev. Aleksandra Rekar, Založba /*cf., Rdeča zbirka, 2024).

Kolikokrat se vprašamo, ali bi našo službo sploh kdo pogrešal, če bi nenadoma izginila? In zakaj imajo pogosto največ družbenega ugleda in varnosti ravno poklici, za katere sami zaposleni slutijo, da nimajo posebnega smisla?

David Graeber je s knjigo 𝘉𝘶𝘭š𝘪𝘩𝘵𝘪 odprl eno ključnih vprašanj današnjega časa: zakaj družba, ki razpolaga z največjo tehnološko produktivnostjo v zgodovini, ustvarja vedno več nesmiselnega dela? Zakaj delamo vedno več, čeprav bi teoretično lahko vsi delali manj? In zakaj so družbeno koristna dela pogosto slabše plačana od nekoristnih?

Po splošni intuiciji si nesmiselna dela pogosto predstavljamo predvsem kot problem javnega sektorja, vendar Graeber pokaže, da jih vse več nastaja tudi v zasebnem. Prav skozi ta pojav se odpira širše vprašanje narave današnjega kapitalizma: zakaj se množijo dela, ki po ekonomski računici sploh ne bi smela obstajati in kaj ima od njih današnja družba?

Predavanje bo skozi Graeberjevo kritiko birokracije, menedžerskega razreda, finančnega sektorja in ideologije produktivnosti odprlo razmislek o sodobni družbi dela — družbi, v kateri pogosto ni več najpomembneje, kaj proizvajamo, temveč predvsem to, da ostajamo nenehno zaposleni.
Ob tem se bo dotaknilo tudi vprašanja sodobne kulture nenehne aktivnosti, samodiscipline in produktivnosti. Zakaj imamo občutek krivde, ko počivamo? Zakaj znamo prosti čas organizirati le še kot produktivnost? In zakaj si družba, ki bi lahko delala manj kot kadarkoli prej, vse težje predstavlja brezdelje, dolgčas ali lenobo kot nekaj legitimnega?

𝗕𝗹𝗮ž 𝗣. 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹 (1981) je raziskovalec, urednik, kulturni delavec in turistični vodnik. Njegovo raziskovalno delo obsega področja intelektualne in socialne zgodovine, kulturne in urbane geografije ter vprašanja dela. Je avtor spremne besede k slovenskemu prevodu knjige Bulšihti. Svojo doktorsko disertacijo je razširil v znanstveno monografijo 𝘡𝘢𝘬𝘢𝘫 𝘡𝘋𝘈 𝘯𝘪𝘮𝘢𝘫𝘰 𝘮𝘪𝘯𝘪𝘴𝘵𝘳𝘴𝘵𝘷𝘢 𝘻𝘢 𝘬𝘶𝘭𝘵𝘶𝘳𝘰 – 𝘰𝘥 𝘢𝘨𝘳𝘪𝘬𝘶𝘭𝘵𝘶𝘳𝘦 𝘥𝘰 𝘬𝘶𝘭𝘵𝘶𝘳𝘯𝘦 𝘪𝘯𝘥𝘶𝘴𝘵𝘳𝘪𝘫𝘦, 𝘰𝘥 𝘮𝘦𝘴𝘵𝘢 𝘙𝘪𝘮 𝘥𝘰 𝘢𝘮𝘦𝘳𝘪š𝘬𝘦 𝘤𝘪𝘷𝘪𝘭𝘪𝘻𝘢𝘤𝘪𝘫𝘦 (Založba ZRC SAZU, 2022). V sklopu Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 je vodil projekt Ab Initio – urbana utopija. Kot Fulbrightov štipendist je bil leta 2013 gostujoči raziskovalec na City University of New York.


__
V sodelovanju Vodnikove domačije in Založbe /*cf. Program Vodnikove domačije podpirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.