dokumentarni film / režija: Siniša Gačić / scenarij: Siniša Gačić, Andrej Nagode / nastopata: Alenka Čurin Janžekovič, Marijan Čurin Janžekovič / 2026, Slovenija / distribucija: Zuhr / 74'

Alenka in Marijan živita umirjeno življenje, a se zaradi neozdravljive bolezni soočita z neizbežnim. Ko bolečina preseže meje, sprejmeta težko odločitev. Film je ganljiv portret ljubezni, dostojanstva in poguma ob koncu življenja.

Alenka in Marijan že desetletja živita umirjeno življenje ob gozdu, povezana z ljubeznijo do glasbe in plesa. Medtem ko Marijan tudi v poznih letih ohranja vitalnost, se Alenka sooča z napredujočo neozdravljivo boleznijo, ki ji prinaša vse več bolečin. Ko trpljenje preseže meje vzdržnega, sprejme težko odločitev in začne javno odpirati vprašanje evtanazije v Sloveniji. Film občutljivo spremlja njuno skupno pot – preplet ljubezni, dostojanstva in poguma ob soočenju z neizogibnim.

iz prve roke

»Dilema okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja kljub tisočletnim družbeno-filozofskim razpravam ostaja neodgovorjena. V filmu Ples življenja sem se tega vprašanja lotil onkraj družbeno-etičnih okvirov: zanimalo me je, kako se razrešuje v intimnem odnosu ljubezenskega para, ki ga je po skoraj štiridesetih letih zakonskega življenja čakal konec skupne poti.

Nekoč strastna ljubiteljska plesalca sem pet let spremljal z observacijsko kamero. Marjan, osemdesetletnik, poln volje do življenja, in skoraj dvajset let mlajša Alenka, neozdravljivo bolna, sta zaradi napredovanja bolezni pričela urejati dokumentacijo za samomor z zdravniško asistenco v Švici. Na začetku se je zdelo, da bo izjemen ljubezenski odnos, poln medsebojnega razumevanja, zlahka premagal tudi to težko preizkušnjo. A bolj ko se je približeval dan Alenkinega odhoda, pogosteje so v ospredje stopali dvomi glede te odločitve.

Na eni strani je morala Alenka sprejeti odločitev, da zapusti svojo ljubezen, ki ji je kljub vsem izzivom bolezni vedno stala ob strani, hkrati pa je moral Marjan svojo ljubezen do Alenke izkazati na najtežji možen način – tako, da ji je za vedno dovolil oditi stran.« Siniša Gačić

portret avtorja

Siniša Gačić (letnik 1980) je za svoj prvi dolgometražec Boj za, dokumentarec o antiglobalističnih protestih leta 2014 v Ljubljani, prejel vesno za najboljši celovečerec na Festivalu slovenskega filma. Tri leta pozneje je z Dominikom Mencejem posnel Odraščanje, dokumentarni portret lezbične družine v boju proti diskriminaciji. Sledila je Hči Camorre (2019), zgodba o zloglasni članici neapeljske mafije Cristini Pinto, nagrajena z vesno za najboljši dokumentarec.