Ženska je vreča, narejena da vzdrži. – Kanun, srednjeveški zakonik Lekëja Dukagjinija, področje severne Albanije in Kosova.

#Nezaželjena. To je ime mnogih deklic v naši Črni gori. – napis na plakatu Centra za ženske pravice v kampanji proti praksi selektivnega splava, Črna gora, 2017

Umrla je poslednja črnogorska virdžina. Njena zadnja želja je bila, da je na družinskem grobu zapisana kot edini preživeli sin njenega očeta. – Blic, 2. 8. 2016

Sine! – mi ljubkovalno reče bližnja sorodnica, ko grem na obisk v Črno goro.

Sine je poskus antropološke raziskave specifičnega fenomena v performativni obliki. Je osupla fascinacija nad podobami in zgodbami zapriseženih devic oz. virdžin z oddaljenih predelov Črne gore, Albanije, Kosova in Metohije. Je luknja v sistemu, ki taisti sistem vzdržuje. Je drag, ki se tiče vprašanja preživetja v moškem svetu in ki nam postavlja vprašanje, v kakšnem svetu živimo mi.

Avtorica in izvajalka: Nataša Živković.

Izvajalke_ci: Daniel Petković, Loup Abramovici, Slobodan Malić.

Oblikovanje prostora, scenografije: Lenka Đorojević.

Oblikovanje luči in tehnično vodstvo: Špela Škulj.

Fotografija: Nada Žgank.

Svetovanje: Teja Reba.

Izvršna produkcija: Eva Prodan.

Produkcija: Mesto žensk.

Koprodukcija: Bunker – Stara mestna elektrarna. Zahvala: Maska in Slovensko mladinsko gledališče.

V okviru projekta Uprizarjati spol – ples razlik.

Projekt je finančno podprla Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.